Raziskava: mačke bolj mijavkajo na moške kot na ženske. Verjetno so "krivi" moški

Če se vam zdi, da vaša mačka v prisotnosti nekaterih ljudi mijavka pogosteje in glasneje kot pri drugih, si tega ne domišljate.

Nova študija kaže, da mačke bolj mijavkajo v prisotnosti svojih moških skrbnikov kot žensk. Razlog je verjetno preprost: moški so slabši pri zaznavanju subtilne mačje telesne govorice, zato so se mačke naučile "povzdigniti glas", izsledke raziskave povzema znanstveni portal ZME Science.

Ni vsak mijavk enak mijavku

Mijavkanje ljudje pogosto dojemamo kot splošen zvočni učinek mačk. Toda znanstvene raziskave so pokazale, da ima mijavkanje mnogo nians. V omenjeni študiji so raziskovalci z univerze v Ankari preučevali nekatere različice mijavkov.

Raziskovalci so posneli pozdravno vedenje 31 mačk v njihovih domovih. Njihovi skrbniki so na prsih nosili majhne kamere in posneli prve minute po tem, ko so vstopili skozi vrata. Iz stotin posnetkov je ekipa analizirala 22 različnih mačjih vedenj.

"Pozdravno vedenje je ključen del socialnega vedenja pri živalih. Služi številnim namenom, kot so izražanje namena in prilagajanje socialnih odnosov z zmanjševanjem napetosti ter krepitvijo družbenih vezi," pravijo raziskovalci.

Izstopal je en dejavnik: spol človeka. Mačke so bile bistveno bolj glasne, ko se je domov vrnil moški skrbnik.

Vodja raziskave Yasemin Salgırlı Demirbaş meni, da je razlog to, da "moški ne razumejo namigov".

Ženske se z ljubljenčki več "pogovarjajo"

Predhodne raziskave so pokazale, da so ženske do svojih hišnih ljubljenčkov na splošno bolj verbalno interaktivne oziroma se z njimi več "pogovarjajo".

Ženske so tudi spretnejše pri razumevanju tišjih nians mačjih glasov in pogosteje uporabijo "mačje usmerjeni govor", to je visok, melodični, otroškemu podoben glas, ki živali sporoča, da smo jo opazili in smo prijazni do nje.

Moški pa so pogosto bolj nepozorni, zato so mačke spoznale, da subtilni signali ne zadostujejo in morajo mijavkati glasneje.

Medtem ko psi ob prihodu lastnikov domov pogosto lajajo in skačejo po vas, mačke ravnajo drugače, a sporočajo enako: "dobrodošel, rada te imam". Gre za mačjo različico objema ali rokovanja.

Znanstveniki so v raziskavi opredelili skupino vedenj, ki sestavljajo mačji pozdrav, in sicer dvignjen rep (to je najpomembnejši vidni signal, ki je v naravi znak premirja in kaže pripravljenost na prijazno interakcijo), približevanje (mačka se aktivno približa in zmanjša razdaljo) ter drgnjenje (mačka se z glavo ali bokom podrgne ob vas, da izmenja vonj).

Raziskava je pokazala, da so to pozdravno vedenje uporabljale vse mačke, ne glede na starost ali pasmo. Edina stvar, ki je vplivala na "glasnost" pozdrava, je bil spol človeka.

Raziskava je ponovno razbila tudi mit, da so mačke naklonjene svojim skrbnikom zato, ker jih ti hranijo.

Raziskovalci so spremljali s hrano povezana mačja vedenja (na primer tek k posodi s hrano ali hranjenje) in mačje pozdrave. Če bi mit držal, bi pričakovali, da se bo mačka ljubeče drgnila ob skrbnika, da bi ga vodila k posodi s hrano.

Toda takega vedenja niso opazili. V raziskavi so bila mačja vedenja, povezana s hrano, statistično neodvisna od socialnih pozdravnih vedenj. Mačke niso pozdravljale svojih lastnikov, ker bi bile lačne, ampak ker so se ti vračali v njihovo socialno skupino. Študija zaključuje, da "motivacija po hrani ni glavni dejavnik vedenja v kontekstu pozdravljanja".

Študija ima tudi svoje omejitve. Gre za razmeroma majhno raziskavo, ki je bila v celoti izvedena v Turčiji. Avtorji opozarjajo, da bi lahko kulturni dejavniki pri tem igrali vlogo, saj lahko lahko tradicionalne spolne vloge vplivajo na to, kako moški izražajo čustva ali kako komunicirajo z živalmi. In morda v Turčiji ti dejavniki niso enaki kot kje drugje.

Toda osrednja ugotovitev ostaja: mačke ljudi nagovarjajo različno, glede na to, kaj presodijo, da bo najučinkovitejši način komunikacije. Ves čas berejo naše signale, preverjajo našo odzivnost in prilagajajo svoj ton, da dosežejo, kar potrebujejo.